Gospodarska zbornica Slovenije je sinoči že 42-ič podelila nagrade GZS za gospodarske in podjetniške dosežke. Med nagrajenci je, kakor smo že poročali, tudi Peter Žigante, direktor podjetja Savaprojekt iz Krškega. Danes pa je Območna zbornica Posavje nagrajenca tudi predstavila javnosti.
Direktor Darko Gorišek je povedal, da gre za najstarejšo in najprestižnejšo tovrstno priznanje v Sloveniji, ki se podeljuje od leta 1969, v posebnem biltenu GZS, v katerem so nagrajenci predstavljeni, so to prestižno nagrado poimenovali kar gospodarski oskar, Žigante pa je 11-ti posavski nagrajenec, lani je bil nagrajen Ivan Mirt iz Tanina, nagrajenci prejšnjih le pa so Stanislav Zorko, Marija Jazbec, Stanko Šinko, Viljem Glas, Borut Mokrovič, Janez Istenič, Karel Recer, Silvo Gorenc in Vinko Božič.
Posavskega dobitnika je predlagal Upravni odbor OZ GZS Posavje ter kot sopredlagatelj Združenje za inženiring. Model ocenjevanja temelji na 66 merljivih kriterijih, ki so razdeljeni v tri sklope; splošni razvojni rezultati, rezultati poslovanja in internacionalizacija podjetja, tokrat pa so ocenjevali še ravnanje podjetij glede na ekonomsko stanje.
Peter Žigante pravi, da je nagrade vesel, zlasti tako prestižne, a hkrati zaskrbljen, kako bo to poslovno leto, v katerem osebno obeležuje 20-letnico vodenja podjetja in 35-letnico obstoja Savaprojekta. V teh letih so usposobili skoraj 200 visoko izobraženega kadra, v podjetju zaposlujejo 60 ljudi, od tega 65 odstotkov z visoko izobrazbo. Od leta 1984 do 2009 so v Savaprojektu vrednost premoženja povečali za 12 krat, vrednost kapitala pa celo za 17 krat, prihodek na zaposlenega pa so po lastninjenju od leta 1990 povečali za 11 krat, donos na kapital je v zadnjih štirih letih zrasel več kot 4 krat.
Žigante pravi, da ni tak optimist za naprej, čeprav so v podjetju že imeli dve krizi, leta 1991 in 1997, te so s tem znanjem uspeli prebroditi. V kolikor bi bilo potrebno zmanjšanje zaposlenih, morajo to narediti na socialen način, saj si ne morejo privoščiti odpuščanja strokovnega kadra, ker od štipendiranja do pooblaščenega samostojnega inženirja mine 10 do 12 let, ko pride v službo se dve leti še lovi in pri petih šestih letih postane mlad samostojen inženir, pravi Žigante.
Do leta 2008 so imeli več kot 80 odstotkov pogodb s privatnim sektorjem, in sicer med znanimi z Acronijem, Krko, Gen energijo,Termoelektrarno Brestanica in drugimi. V samo treh mesecih pa se je slika povsem obrnila, privatni sektor je ustavil investicije povsod, kjer se ne mudi, in lani so imeli 86 odstotkov pogodb z javnim sektorjem, kjer so podrejeni zakonu o javnih naročilih in „cene niso padle, so se pa znižale in to po par krat", pravi Žigante.
Lani so v Savaprojektu zabeležili 20 odstotni padec prometa in stvar se še poslabšuje, a kljub temu direktor dolgoročno ne vidi velike ogroženosti. "V podjetju imamo iso standard za zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo, in tega standarda tako na široko nima nobena slovenska projektantska hiša," pravi Žigante, v strukturi lastnih storitev imajo tako urbanizem kot projektiranje in inženiring, prav tako so se usmerili v energetsko varčno področje in obnovljive vire, ter ekoremediacijo, oz. urejanja okolja na sonaraven način kjer Žigante opozarja, da je to kar se dogaja na brežinah Save ob hidroelektrarnah sramota.
Ambicije podjetja niso na zahodu oz. v Evropi, kjer so nekajkrat že poskušali, a so izredni pritiski domačih ponudnikov in imajo milijon neformalnih pritiskov, da zaščitijo svoj trg, v Sloveniji te zaščite ni. „Na vzhodu, v Bosni, Makedoniji in Srbiji pa imamo kaj prodati, imamo znanje in poznamo kulturo, /.../ vendar je v teh državah trenutno sistem takšen, in samo takšen, če ne bo Slovenija našla načina, da se pojavlja v teh državah kot investitor, pa nič hudega, če tudi kdaj država tudi s svojim delčkom. Na Balkanu bodo delali tisti, ki bodo investicijo peljali in bodo obljubili, da bodo investicijo spakirali, lahko tudi z evropskim denarjem, ki ga ni malo."
S. V.



