V petek dopoldan se je v prostorih krškega hotela pričel regijski posvet zadružnikov posavske regije, ki se ga udeležujejo člani upravnih in nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenije. Zbranim je v uvodu spregovoril predsednik Peter Vrisk. ZZS v prvih dveh mesecih letošnjega leta načrtujejo regijske posvete zadružnikov, ki jih pripravljajo že sedmo leto zapored, na njih pa predstavljajo pridelavo v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov.
Regijska izobraževanja so zaključena z okroglo mizo o regijski aktualni problematiki, kjer spregovorijo o možnostih zadrug za okrepitev medsebojnega sodelovanja. Posebej se bodo posvetili regijski problematiki in aktualnim problemom, o čemer bomo poročali po zaključku posveta.
V posavski regiji deluje šest zadrug, ki letno ustvarijo 31,3 milijone evrov prihodkov, imajo 7,9 milijonov evrov kapitala, 796 članov in 196 zaposlenih. V slovenskem merilu ima Zadružna zveza pod svojim okriljem 76 zadrug, skoraj 700 milijonov evrov prihodkov, preko 16.500 članov in 3.022 zaposlenih.
Posveta se je poleg predsednika Vriska udeležil tudi direktor ZZS Bogdan Štepec ter sodelavci Bojana Jerina, Matjaž Podmilšak in Anita Jakuš, s kmetijskega ministrstva pa Matjaž Grkman in Tomaž Cör.
V pogovoru za našo medijsko hišo je Vrisk dejal, da se problematika v posavski regiji nanaša na proizvodnjo mleka, mesa, pa tudi na vinogradništvo in pridelavo vina. Ključno vprašanje je bilo vprašanje mleka in odkupa, kako bo z Ljubljanskimi mlekarnami? V prejšnjih letih je bila izpostavljena problematika vinogradništva, pa Vinska klet Krško, ki v zadnjem času odlično dela. Pojavijo se tudi elementarne nesreče, kjer je potrebno kaj sanirati.
„Vesel pa sem, da so ta srečanja in posveti izredno dobro obiskani in si izmenjamo različna mnenja ter se seznanimo s konkretno problematiko na terenu. Prav bi tudi bilo, da se znotraj regije zainteresirani večkrat srečajo, ker je lažje vzpostavljati neko poslovno sodelovanje. Slovenski kmetje smo na višini subvencij primerljivim v Evropi. V Posavju je v zadnjem času upad prašičereje," je pojasnil Vrisk, dodal je še, da je vinogradništvo pomembna kmetijska panoga, še posebej se je promoviralo območje na desnem bregu Save, kjer pridelujejo cviček.
„Opažamo pa, da se je v okviru Konzorcija cviček pojavilo, da posamezniki spuščajo cene in s tem delajo nelojalno konkurenco. To se ne bi smelo dogajati. Zakonsko zaščito, ki je bila dosežena, se ne izkoristi kot bi se lahko. Je pa to območje še vedno dokaj solidno, medtem ko je na drugi strani Save kvaliteta vina tudi dobra, pa vendar se vinogradniki premalo povezujejo, premalo se ga promovira in potrebna je prav tako zaščita. Kot vemo, se vključno z vinom prodaja zgodba, tako je povsod po svetu, tudi tu bi bilo treba narediti enako. Tudi danes smo govorili o zakonu o promociji, ki bi ga nujno moral sprejeti parlament," je navedel Vrisk.
Pri mlečni proizvodnji so ugotovili rahel upad, vendar je je še dovolj, razlika iz prejšnjih let je ta, da so proizvodnjo opustili manjši proizvajalci, večji pa so jo povečali. Tudi zaraščanja površin v slovenskem merilu glede na subvencije, ki so razpoložljive, ni, opaziti je le posamezne površine, kjer najverjetneje nastane solastniški problem.
V posavski regiji pa je lahko zaskrbljujoče, da so ravninski predeli vendarle preveč zapleveljeni, kar vodi k razmišljanju, da je zemlja peščena in so bila zadnja leta bolj sušna, pa vendar bi se bilo treba vprašati, da je vseeno nekaj narobe, ravninski deli bi morali biti vsi obdelani.
M. K.
Komentarji (1)
-
- +0
-
-
